Novice


Novice

Analiza UMAR: Soočanje s pomanjkanjem delovne sile

Demografske spremembe v Sloveniji zmanjšujejo delež prebivalstva, starega od 20 do 64 let, kar nas postavlja pred izziv zagotavljanja zadostne delovne sile. V analizi, ki smo jo pripravili na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj, to temo naslavljamo s treh vidikov: povečanje domače ponudbe delovne sile, privabljanje tuje delovne sile in integracija tujih delavcev (vključno z družinami) ter avtomatizacija delovnih procesov (kjer je to možno).

Demografske spremembe v obdobju gospodarske rasti povečujejo problem pomanjkanja delovne sile. Demografske spremembe, ki se kažejo v zmanjševanju števila prebivalstva v najbolj aktivni dobi (20–64 let), zmanjšujejo potencialno ponudbo delovne sile in povečujejo problem pomanjkanja delovne sile. Zaradi demografskih sprememb se ob visokem povpraševanju po delovni sili vedno večji delež podjetij sooča s težavami pri iskanju ustrezno usposobljenih delavcev, kar lahko postane tudi omejitveni dejavnik nadaljnje gospodarske rasti. Zato je treba aktivirati proste domače kapacitete na trgu dela in oblikovati učinkovito migracijsko in integracijsko politiko, ki bo zagotavljala zadosten obseg neto priseljevanja.

Možnosti povečanja domače ponudbe delovne sile so se v zadnjih letih močno zmanjšale. Dodatna domača ponudba lahko v Sloveniji izhaja iz zgodnejšega vstopa v zaposlitev, daljšega trajanja delovne aktivnosti in aktivacije brezposelnih ter neaktivnih. Zaradi strukturnih neskladij ali različne želje po participaciji na trgu dela ni možno, da bi gospodarstvo z zaposlovanjem aktiviralo vso brezposelnost in celotno neaktivno prebivalstvo. Zato smo naredili oceno števila oseb, ki se lahko vključijo na trg dela, ob upoštevanju verjetnosti posameznih skupin prebivalstva za zaposlitev. Ta ocena kaže na relativno skromen obseg prostih kapacitet na trgu dela oz. potencialne delovne sile. Razpoložljive proste kapacitete so predvsem v segmentu šolajočih, ki bodo po šolanju vstopili na trg dela, in pri starejših od 55 let. Slovenija ima namreč zaradi relativno zgodnjega upokojevanja zelo nizko stopnjo delovne aktivnosti starejših (55–64 let), ki močno zaostaja za povprečjem EU.

Vir: SURS, preračuni UMAR.

K ohranjanju zadostnega obsega ponudbe delovne sile lahko prispeva predvsem neto priseljevanje. Pomanjkanje delovne sile se lahko omilili tudi s povečanjem priliva tujih delavcev in povečanjem vračanja slovenskih državljanov ter zmanjšanjem njihovega odseljevanja. Simulacije vpliva različnih ravni neto priselitev na ponudbo delovne sile kažejo, da bi bil za popolno nevtralizacijo vpliva upadanja delovno sposobnega prebivalstva potreben zelo visok neto selitveni prirast (več kot 10 tisoč neto priselitev). Večji del tujih državljanov je v zadnjih letih prihajal iz držav nekdanje Jugoslavije, v katerih je stopnja brezposelnosti relativno visoka, še posebej med mlajšimi od 35 let, ki se pogosteje odločajo za delo v tujini. Ocenjujemo, da je bil del tega priliva povezan s cikličnimi gospodarskimi gibanji. Glede na demografske trende pa bo privabljanje ustrezno usposobljene tuje delovne sile v prihodnje podjetjem predstavljalo velik izziv ter zahteva sistemske rešitve z oblikovanjem ustrezne migracijske in integracijske politike.

Simulacija vpliva visokega neto selitvenega prirasta na obseg prebivalstva 20–64 let 

Vir: SURS, preračuni UMAR

Za vključevanje priseljencev v družbo je pomembno oblikovanje pogojev za njihovo kakovostno življenje. Predpogoj je znanje jezika, kjer velja izpostaviti, da je tečaj slovenskega jezika za tuje državljane relativno kratek, kar se kaže tudi v razmeroma nizki ravni njihovega znanja slovenščine. Slednje vpliva na njihovo zaposljivost, raven dohodkov in s tem večjo izpostavljenost tveganju revščine. Ob zelo visokem deležu tujih državljanov, ki živijo v prenaseljenih stanovanjih, predstavlja ureditev možnosti za njihov dostop do nastanitve izziv. Delovna aktivnost tujih državljank je relativno nizka (ob sicer visoki delovni stopnji delovne aktivnosti žensk v Sloveniji), kar lahko predstavlja proste kapacitete na trgu dela, ki bi jih bilo predvsem v luči naraščajočih potreb po socialno varstvenih storitvah smiselno aktivirati.

Delež priseljencev, ki obvladajo višjo raven jezika, v %

Vir: OECD

Avtomatizacija in robotizacija lahko na kratki rok omilita problem pomanjkanja delovne sile, na dolgi rok pa ga lahko celo povečata, močno pa spreminjata delovna mesta. Delež podjetij, ki uporabljajo robote, je v Sloveniji podoben kot v evropskem povprečju, vendar pa za vodilnimi državami na tem področju močno zaostajamo. OECD ocenjuje, da je zaradi tehnološkega napredka v Sloveniji ogroženih 25 % vseh obstoječih delovnih mest, kar nas uvršča med države z visokim deležem takšnih delovnih mest. Na kratki rok lahko avtomatizacija omili problem pomanjkanja delovne sile, na dolgi rok pa lahko potrebe po delovni sili še poveča. Vsaka nova tehnologija poleg spreminjanja obstoječih delovnih mest, ki postajajo zahtevnejša, ustvari nova delovna mesta, ki prej morda sploh še niso obstajala, poleg tega pa spremeni stara delovna mesta. Zagotavljanje ustreznih spretnosti in znanj posamezniku skozi celotno življenjsko obdobje z vidika demografskih sprememb in posledic vpliva avtomatizacije ter robotizacije na delovna mesta in družbo, predstavlja poseben izziv. Slednje pa zahteva celovit pristop k zagotavljanju možnosti vseživljenjskega izobraževanja.

Soočanje s pomanjkanjem delovne sile prinaša številne izzive. Treba je vzpostaviti pogoje za zgodnejši vstop in kasnejši izstop iz trga dela, kar zahteva: (i) večjo povezanost izobraževanja s potrebami gospodarstva, (ii) vzpostavitev sistema vseživljenjskega izobraževanja, ki bo omogočal zaposljivost in menjavo karier skozi celotno življenjsko obdobje, (iii) spodbujanje zdravega načina življenja in vlaganja v varnost ter varstvo pri delu. Za večjo učinkovitost uporabe znanja in spretnosti vseh zaposlenih je treba v podjetjih okrepiti medgeneracijsko sodelovanje in spodbujati razvoj upravljanja z različnimi generacijami (age-management). Potreba po vseživljenjskem učenju izhaja tudi iz uvajanja avtomatizacije in robotizacije, ki spreminjata delovna mesta in zahtevata nova znanja. Oblikovati je treba učinkovito migracijsko in integracijsko politiko, ki bosta zagotavljali pogoje za kakovostno življenje priseljencev in pogoje za vračanje slovenskih državljanov iz tujine, kroženje možganov ter privabljanje delavcev z ustreznimi znanji iz drugih držav.

Celotna analiza