Novice


Novice

Jesenska napoved za 2016 in 2017: ključna dejavnika povečanja BDP izvoz in zasebna potrošnja; dinamiko rasti zaznamujejo državne investicije

Bruto domači proizvod se bo letos povečal za 2,3 %, prihodnje leto pa za 2,9 %, pravi Jesenska napoved gospodarskih gibanj, ki smo jo danes predstavili na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Ključna dejavnika rasti bosta izvoz in zasebna potrošnja. Dinamiko rasti BDP bodo zaznamovale državne investicije, vezane na obseg črpanja EU sredstev. Ob ugodnih gospodarskih gibanjih se bo nadaljevalo izboljševanje razmer na trgu dela, kjer pa bo na gibanje zaposlenosti vedno bolj vplivalo krčenje števila delovno sposobnega prebivalstva. Rast plač se bo v zasebnem sektorju postopoma krepila, v javnem pa – po letošnji visoki rasti – umirjala. Inflacija bo ostala razmeroma nizka. Tveganja za nižjo gospodarsko rast so povezana predvsem z mednarodnim okoljem, v domačem okolju pa so manj izrazita.

Izvoz ostaja ključni dejavnik rasti gospodarske aktivnosti. Poleg pričakovane rasti tujega povpraševanja ga bo še naprej spodbujalo tudi izboljševanje konkurenčnosti menjalnega sektorja. Nadalje pa se bo krepil tudi prispevek domače potrošnje h gospodarski rasti, ki tako postaja širše osnovana. Letos tako pričakujemo okrepitev trošenja gospodinjstev ob občutnem izboljšanju razmer na trgu dela in visoki ravni zaupanja potrošnikov, pozitivni trendi se bodo nadaljevali tudi prihodnje leto. Leta 2017 pričakujemo tudi ponovno višjo rast državnih investicij, ki se sofinancirajo z EU sredstvi, kjer letos še prihaja do zamud in manjšega obsega črpanja od načrtovanega. To bo ključno vplivalo na višjo rast skupnih investicij, v celotnem obdobju pa pričakujemo tudi nadaljnjo rast investicij v stroje in opremo ter postopno krepitev rasti stanovanjskih investicij ob okrevanju trga nepremičnin.

 

 

 

 Dejavniki rasti zasebnih investicij bodo podobni kot v zadnjih dveh letih. Njihovo rast omogočajo predvsem ugodna in bolj stabilna pričakovanja podjetij, vztrajanje nizkih obrestnih mer, dobri poslovni rezultati ter izboljševanje razmerja med dobičkom in dolgom. Nadaljevala se bo tudi rast državne potrošnje, letos in prihodnje leto predvsem zaradi povišanja plač in večjega števila zaposlenih ter nekaterih drugih izdatkov, zlasti v zdravstvu.

Na trgu dela nadaljevanje ugodnih gibanj in povečevanje učinka demografskih sprememb

Zaposlenost se letos krepi v večini dejavnosti zasebnega sektorja, ob sprostitvi omejitev za zaposlovanje pa tudi v javnem sektorju. Letošnja rast zaposlenosti (1,9 %) bo znatno višja kot lani (1,1 %), število brezposelnih pa se bo v povprečju leta znižalo na okoli 103 tisoč. Večje zaupanju delodajalcev v gospodarsko rast in večja uporaba fleksibilnejših oblik zaposlitve bosta tudi v 2017 vplivala na povečanje zaposlenosti. Na razmere na trgu dela pa bodo v vse večji meri vplivale spremembe demografske strukture prebivalstva, zlasti krčenje števila delovno sposobnega prebivalstva.

Nominalna rast povprečne plače se bo letos in prihodnje leto gibala okrog 2,0 %. V zasebnem sektorju bo ob ugodnih gospodarskih rezultatih k njeni rasti prispevalo tudi vidno znižanje brezposelnosti. Zaradi težnje po ohranjanju konkurenčnosti pa pričakujemo, da se bo rast plač gibala okoli rasti produktivnosti. Letošnje povišanje plač v javnem sektorju je posledica izplačila zadržanih napredovanj ter odprave nekaterih varčevalnih ukrepov, v prihodnjih dveh letih se bo rast upočasnila.

Inflacija bo ostala razmeroma nizka (pod 2%)

Cene življenjskih potrebščin bodo letos v povprečju ostale nespremenjene, predvsem pod vplivom nizkih cen nafte. Vpliv cen energentov na skupni padec cen pa se postopno umirja. Nekoliko se krepi tudi osnovna inflacija zaradi višjih cen storitev, cene neenergetskega blaga pa v povprečju ostajajo nespremenjene. Glede na predpostavljeno rast uvoznih cen nafte in surovin prihodnjem letu pričakujemo rast cen energentov, z okrevanjem domače potrošnje in postopnim zapiranjem proizvodne vrzeli pa tudi nekoliko višjo osnovno inflacijo.

Ključna tveganja prihajajo iz mednarodnega okolja; domača manj izrazita in bolj uravnotežena

Tveganja se bolj izrazito kot v predhodnih napovedih nanašajo na ožje mednarodno okolje, predvsem v povezavi z Brexitom. Prisotni ostajajo globalni izzivi, ki se odražajo tudi v negotovostih glede bodočih migracijskih tokov, predvsem pa so vedno bolj povezani z različno dinamiko okrevanja največjih svetovnih gospodarstev in zato pričakovanim raznosmernim ukrepanjem njihovih ekonomskih politik. V domačem okolju je negotov predvsem obseg prihodnjega črpanja sredstev EU in s tem obseg investicij države. Izboljševanje konkurenčnega položaja pa bi v prihodnjih letih lahko prispevalo k višji rasti izvoza in zasebnih investicij od predvidene. Tudi pri končni porabi prevladujejo pozitivna tveganja, ki izhajajo predvsem iz ugodnih gibanj na trgu dela.

Ključni makroekonomski agregati

Prezentacija z novinarske konference