Tekoča gospodarska gibanja
Aktualno v tednu: 17. do 21. november 2008
Plače, september 2008
Bruto plača na zaposlenega se je septembra znižala za 0,3 %, enako je bilo tudi njeno realno znižanje. Upad je bil po visoki avgustovski rasti pričakovan. Na medletni ravni se je septembrska skupna bruto plača povečala nominalno za 11,2 %, v zasebnem sektorju za 10,7 %, v javnih storitvah pa za 12,8 %. Rast plač v javnem sektorju je višja kot v zasebnem sektorju od avgusta dalje, kar je posledica uvedbe novega plačnega sistema, ki odpravlja nesorazmerja v javnem sektorju.
Trg dela, september – oktober 2008
Septembra se je število delovno aktivnih povečalo za 0,6 %, kar je sezonsko običajno, v primerjavi s septembrom 2007 pa ostaja višje za 3,0 %. Število brezposelnih pa se je, predvsem zaradi priliva iskalcev prve zaposlitve po končanem šolanju, oktobra sezonsko povečalo na 62.621.
Cene industrijskih proizvodov, september 2008
Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih so se oktobra ponovno znižale, kar je nadalje umirilo njihovo medletno rast, na domačem trgu s 5,7 % na 4,8 %, za prodajo na tujih trgih pa s 3,9 % na 3,3 %. Umirjanje je posledica nadaljnje upočasnitve rasti cen v proizvodnji hrane, pijač in krmil; padanje cen kovin na svetovnih trgih pa še naprej hitro umirja tudi rast cen v proizvodnji kovin.
Stopnja prostih delovnih mest, Q3 2008
Stopnja prostih delovnih mest, ki predstavlja razmerje med številom prostih in vseh delovnih mest, se je v tretjem četrtletju letos ohranila na isti ravni (1,0 %) kot v prejšnjem četrtletju, kar je nekoliko manj kot v povprečju leta 2007 oz. enako kot v povprečju leta 2006. Podobno kot v preteklem obdobju povpraševanje najbolj presega ponudbo ustrezne delovne sile v gradbeništvu, ki mu sledita dejavnosti poslovanje z nepremičninami, najem in poslovne storitve ter gostinstvo.
Plačilna bilanca, januar – september 2008
Rast primanjkljaja na tekočem računu plačilne bilance se je septembra upočasnila, v devetih mesecih pa je znašal 1.662,6 mio EUR, kar je 870,9 mio EUR več kot v primerljivem obdobju lani. K medletno nižjemu primanjkljaju septembra sta največ prispevala nižji primanjkljaj v trgovinski bilanci (izboljšani pogoji menjave) ter večji presežek v storitveni bilanci (višji neto izvoz storitev posredovanj). Medletno je bil nižji tudi primanjkljaj v bilanci tekočih transferjev (presežek transferjev zasebnega sektorja), medtem ko se je primanjkljaj v bilanci faktorskih dohodkov povečal (višji odliv dividend).
Tekoča gibanja v grafih in tabelah
