Ob pospešenem gospodarskem razvoju se blaginja prebivalstva postopno povečuje, nekateri premiki tudi glede zmanjševanja pritiskov na okolje
V prvih letih izvajanja Strategije razvoja Slovenije (SRS) je bil narejen pomemben napredek na področju gospodarskega razvoja, saj je tempo dohitevanja razvitejših gospodarstev ugoden. Za nadaljnje povečanje konkurenčnosti gospodarstva pa je treba nadaljevati s strukturnimi spremembami. Kakovost življenja in blaginja prebivalstva se postopno izboljšujeta, pri tem pa zmanjšanje socialnih tveganj predvsem starejših ostaja izziv politik v prihodnje. Uveljavljanje načela trajnosti beleži postopne premike, velik izziv pa predstavlja predvsem zaobrnitev trenda rastočih pritiskov na okolje s področja prometa. To so bistvene ugotovitve Poročila o razvoju 2008, ki so ga pripravili na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Z njim se je danes seznanila tudi vlada.
Dosedanji tempo dohitevanja razvitejših gospodarstev je bil ugoden, tako da se je Slovenija v zadnjih treh letih zadovoljivo približevala osrednjemu gospodarskemu cilju – doseči povprečno razvitost EU do leta 2013. »V letu 2007 je bruto domači proizvod na prebivalca po kupni moči dosegel 89 % povprečja EU, povprečna letna stopnja gospodarske rasti se je med letoma 2004 in 2007 pospešila,« je zapisala Rotija Kmet Zupančič, urednica Poročila o razvoju, in dodala, da so poleg ugodnih vplivov mednarodne konjunkture in visokih infrastrukturnih investicij na gospodarski napredek pozitivno vplivali tudi nekateri strukturni premiki. To se kaže v rastoči produktivnosti in višji konkurenčnosti na tujih trgih – Slovenija je bila po rasti tržnega deleža na tujih trgih v letu 2007 že na tretjem mestu med državami EU (v letih 2004—2006 na osmem mestu). »Pomembni premiki so bili doseženi na področju javnih financ, kjer so se močno znižali izdatki, primanjkljaj in dolg sektorja države ter obdavčitev dela,« so še zapisali v poročilo.
Med pozitivnimi strukturnimi premiki, ki so jih spodbudili tudi ukrepi ekonomskih politik, avtorji izpostavljajo premike na področju raziskovalno-razvojne in inovacijske dejavnosti, podjetništva, izobrazbene strukture prebivalstva ter širokopasovnega dostopa do interneta. Nadaljevanje ugodnih trendov na teh področjih bi v prihodnje lahko spodbudilo hitrejše prestrukturiranje gospodarstva v smeri tehnološko zahtevnejših in na znanju temelječih dejavnosti, kjer so bili do sedaj premiki glede na precejšen zaostanek za razvitejšimi državami še počasni. »Ob nadaljevanju že zastavljenih strukturnih premikov bo velikega pomena večja internacionalizacija gospodarstva preko neposrednih tujih investicij, nadaljevanje procesov privatizacije, izboljšanje učinkovitosti terciarnega izobraževanja ter razvojno-raziskovalnih vlaganj. Pomembno bo tudi nadaljnje poglabljanje finančnega sektorja in razvojno prestrukturiranje izdatkov sektorja država, pa tudi učinkovito izvajanje politike konkurence,« so še ugotovili avtorji.
Doseganje osrednjega družbenega cilja (izboljšanje kakovosti življenja in blaginje prebivalstva) so zaznamovala ugodna gibanja zaposlenosti in brezposelnosti ter ohranjanje visoke družbene kohezije v primerjavi z državami EU. Trg dela je v letu 2007 izkazoval povečanje fleksibilnosti, izziv v prihodnje pa je razvoj v smeri varne prožnosti. Na ohranjanje relativno dobrih življenjskih pogojev kažejo podatki o revščini in dohodkovni neenakosti, ki sta med najnižjimi v Evropi. Izjema je revščina starih, kjer se Slovenija uvršča v tretjino držav z najvišjimi stopnjami. »Za zagotavljanje dolgoročne javnofinančne in socialne vzdržnosti bodo potrebne že načrtovane prilagoditve pokojninskega in zdravstvenega sistema ter področja dolgotrajne oskrbe demografskim spremembam in raznolikim oblikam aktivnosti,« je zaključke glede družbenega cilja strnila Lidija Apohal Vučković, urednica tega poglavja.
Uresničevanje tretjega, sonaravnega cilja SRS je zabeležilo postopne premike. Na zmanjševanje pritiskov na okolje je ugodno vplivalo predvsem pospešeno zmanjševanje energetske intenzivnosti, upočasnilo se je povečevanje emisij toplogrednih plinov. Slovenija ima v primerjavi s povprečjem EU nadpovprečno visok delež rabe obnovljivih virov energije, ki pa se je v zadnjih letih znižal. Velik izziv predstavlja tudi zaustavitev trenda rastočih pritiskov na okolje s področja prometa, kjer se nadaljuje visoka rast emisij. »Del okoljske problematike ostaja tudi ravnanje s komunalnimi odpadki, ki sicer predstavljajo relativno majhen del vseh odpadkov, na področju ravnanja z industrijskimi odpadki in odpadno embalažo pa je razvoj skladen s cilji,« je v glavnih ugotovitvah še zapisala urednica Rotija Kmet Zupančič. V segmentu trajnega obnavljanja prebivalstva beležimo ob rahlem povečanju rodnosti in večjih priselitvah postopno rast števila prebivalcev. Na področju regionalnega razvoja so opazni pozitivni premiki v manj razvitih regijah, in sicer predvsem na področju brezposelnosti in zaposlenosti ter odvisnosti od socialnih pomoči.
»Razvojni premiki, narejeni v prvih letih izvajanja Strategije razvoja Slovenije, predstavljajo dobro izhodišče za uresničevanje razvojnih ciljev. Treba pa bo nadaljevati predvsem strukturne spremembe za povečanje konkurenčnosti gospodarstva, ob tem pa si prizadevati za nadaljnje ohranjanje oziroma izboljšanje blaginje prebivalstva in še učinkovitejše zmanjševanje pritiskov na okolje,« je publikacijo na današnji predstavitvi povzel direktor urada Boštjan Vasle.
