Gospodarska rast v EMU naj bi se v drugem četrtletju umirila, medletna inflacija v Sloveniji ostaja visoka
Ob višji gospodarski rasti v evrskem območju od pričakovane v prvem četrtletju je Mednarodni denarni sklad (MDS) dvignil svoje napovedi za letošnjo gospodarsko rast (z 1,4 % na 1,7 %). V domačem okolju se medletna inflacija, kljub temu da v juliju nismo zabeležili povišanja cen, ohranja na relativno visoki ravni. To sta ključni ugotovitvi julijske številke Ekonomskega ogledala, ki so ga danes predstavili na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj.
Realna rast BDP v prvem četrtletju letošnjega leta je v evrskem območju znašala 2,1 %, tekoči kazalniki in pričakovanja pa kažejo na njeno umirjanje v drugem četrtletju. MDS je zato popravil svojo spomladi sicer najbolj pesimistično napoved gospodarske rasti v evrskem območju na 1,7 %, povišal pa je tudi napoved inflacije za razvita gospodarstva, ki naj bi tako letos znašala 3,4 %. Evropska centralna banka je, predvsem z namenom blažitve sekundarnih učinkov inflacije in zajezitve inflacijskih pričakovanj, dvignila obrestno mero za četrtino odstotne točke na 4,25 %.
Medletna inflacija v Sloveniji se kljub ugodnemu podatku za julij ohranja na relativno visoki ravni (6,9 %). Julijsko gibanje cen so zaznamovale predvsem cene, ki imajo močan sezonski značaj, in sicer nižje cene obleke in obutve ter višje cene počitnice in hrane. Poleg tega se je v primerjavi s predhodnimi meseci občutno zmanjšal prispevek cen tekočih goriv k inflaciji. Na medletni ravni pa je, podobno kot v ostalih članicah evrskega območja, ohranjanje visoke inflacije še naprej v veliki meri posledica višjih cen naftnih derivatov, ki so k inflaciji Sloveniji v zadnjem letu prispevale slabi 2 o.t., in višjih cen hrane, ki so prispevale nekaj več kot 2 o.t. Poleg tega pa je k dvigu inflacije prispevala tudi visoka gospodarska rast, ki ostaja več kot dvakrat višja od povprečja evrskega območja.
Na uradu so komentirali tudi usmeritve ključnih ekonomskih politik, ki vplivajo na gibanje inflacije. Ocenili so, da so se cene, ki so pod različnimi oblikami regulacije vlade, v prvem polletju dvignile za 11,4 %. »Ključni razlog za visoko rast je visoka rast cen energentov, ki so odvisne od gibanj na svetovnih trgih. Cene, ki so pod neposrednim nadzorom, so se v tem obdobju namreč povišale za 0,6 %,« je povedal Boštjan Vasle, direktor urada in dodal, »da se po sprejetem rebalansu proračuna za leto 2008 predvideva tudi proticiklična usmerjenost fiskalne politike.« V prvih petih mesecih letošnjega leta je bila rast plač višja kot v enakem obdobju lani. Nominalna rast bruto plače na zaposlenega je v prvih petih mesecih letošnjega leta znašala 8,1 % (lani 5,6 %). »Nekoliko hitrejšo rast plač pričakujemo jeseni, ko se bo začelo izvajanje kolektivne pogodbe v javnem sektorju. Tveganje za hitrejšo rast plač od predvidene pa obstajajo tudi za prihodnje leto, ko bosta na rast plač vplivali dve izplačili od štirih v okviru sprejetih dogovorov za odpravo plačnih neravnovesij v javnem sektorju,« je še pojasnil Vasle.
Povprečna medletna rast proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je v prvih petih mesecih umirila na 2,8 %. Poleg manjšega povpraševanja v večini panog je na majsko znižanje pomembno vplivalo umirjanje v proizvodnji vozil in plovil ter kemijski industriji, ki sta v prvih štirih mesecih letošnjega leta vzdrževali rast celotnih predelovalnih dejavnosti. Takšna gibanja so se odrazila tudi na gibanju zunanjetrgovinskih tokov, kjer se umirjata tako izvoz kot uvoz; v prvih petih mesecih leta je bil na medletni ravni izvoz nominalno višji za 7,4 %, uvoz pa za 11,1 %. Predvsem zaradi povečanja primanjkljaja v trgovinski bilanci je bil primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance v prvih petih mesecih letošnjega leta za 400 milijonov evrov višji kot v istem obdobju lani. V veliki meri gre za posledico visoke investicijske dejavnosti, znatno pa je bil visok primanjkljaj tudi posledica višje neto vrednosti uvoza nafte in derivatov oziroma hitrejše rasti uvoznih cen v primerjavi z izvoznimi cenami.
