Gospodarska aktivnost v Sloveniji se umirja, vidni že prvi znaki finančne krize
Jesenske napovedi mednarodnih inštitucij so predvsem zaradi posledic finančne krize precej bolj pesimistične kot spomladi. Gospodarska aktivnost v Sloveniji se tako kot v mednarodnem okolju umirja, so na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj zapisali v oktobrski številki Ekonomskega ogledala.
Mednarodni denarni sklad in Evropska komisija za prihodnje leto napovedujeta stagnacijo gospodarske rasti v evrskem območju, Evropska komisija pa za ZDA napoveduje celo recesijo. »Zadnje napovedi gospodarske rasti v naših glavnih trgovinskih partnericah se za letos ne razlikujejo od predpostavk v naši jesenski napovedi, za prihodnje leto pa so precej bolj pesimistične, kar je predvsem posledica poglabljanja finančne krize po septembru, ko smo na uradu pripravili napoved,« je pojasnil Boštjan Vasle, direktor urada.
Posledice finančne krize so že pred jesensko poglobitvijo vplivale na razmere na slovenskem finančnem trgu, predvsem na zaostrovanje pogojev dolžniškega financiranja domačega nebančnega sektorja in posledičnim umirjanjem kreditne aktivnosti. Rast kreditov bank domačim nebančnim sektorjem se je avgusta tako znižala že sedmi mesec zapored. »Ob težjem dostopanju do posojil na tujih trgih postajajo banke bolj kot v preteklih letih odvisne od prihrankov prebivalstva. Ti pa so v precej bolj omejenem obsegu in v veliki meri krajših ročnosti, zato so banke prisiljene selekcionirati kreditno aktivnost in skrajševati ročnost posojanja,« je še povedal Vasle.
Gospodarska aktivnost v Sloveniji se umirja, kar se kaže v posameznih gospodarskih panogah in tudi pri rasti blagovne menjave. Ob občutnem upadu v avgustu je bila rast izvoza blaga (4,8 %) precej nižja od rasti uvoza (11,0 %). Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti je avgusta upadel že drugi mesec zapored, v osmih mesecih letošnjega leta pa je bila rast le še za 1,1 % višja kot v enakem obdobju lani. Upočasnjujeta se tudi rast gradbene aktivnosti, ki se kljub temu ohranja na relativno visokih nivojih, postopno umirjanje aktivnosti pa se kaže tudi v tržnih storitvenih dejavnostih.
Prvi znaki umirjanja se odražajo tudi na posameznih področjih trga dela, čeprav agregatni kazalci tega še ne kažejo. Avgusta sta namreč skupno število formalno delavno aktivnih in stopnja registrirane brezposelnosti ostala nespremenjena.
Avgustovska rast skupne bruto plače je bila predvsem zaradi visoke rasti bruto plače v javnem sektorju najvišja letos (2,4 % nominalno). Rast bruto plače v javnem sektorju je zaradi izplačila prve četrtine sredstev za odpravo plačnih nesorazmerij nominalno znašala 8,4 %, v zasebnem sektorju pa je rast plač avgusta stagnirala. »Rast plač v javnem sektorju je bila avgusta nekoliko pod pričakovanji. Vendar bo dokončno povišanje plač v zasebnem sektorju mogoče oceniti šele v naslednjih mesecih, ko bodo v celoti opravljeni poračuni in odpravljene napake,« je komentiral Vasle.
Avgusta se je nadaljevalo povečanje primanjkljaja na tekočem računu plačilne bilance, ki je v prvih osmih mesecih letošnjega leta tako presegel 1,5 mrd EUR. »Povečanje trgovinskega primanjkljaja je še naprej glavni dejavnik povečanja primanjkljaja na tekočem računu, več kot polovico njegovega povečanja pa je posledica poslabšanih pogojev menjave,« so še pojasnili na uradu.
Prezentacija z novinarske konference
