Gospodarska aktivnost ob znakih umirjanja ostala na visoki ravni, krepijo se inflacijski pritiski
V prvem četrtletju je bila gospodarska rast še relativno visoka, spremenila pa se je njena struktura. Predvsem zaradi večjega obsega gradbene aktivnosti se je okrepila rast investicij, rast zasebne in državne potrošnje se je ohranila na zmerni ravni, nasprotno pa se rast izvoza umirja. Razmere na trgu dela ostajajo ugodne. Visoka inflacija in močan evro poslabšujeta cenovno konkurenčnost v vseh evrskih državah.
Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj so danes predstavili ugotovitve junijske številke Ekonomskega ogledala in poudarili, da je bila v evrskem območju gospodarska rast v prvem četrtletju še visoka (2,2 %). Višja od pričakovane je bila predvsem rast v Nemčiji in Franciji, v ostalih članicah pa se že kažejo znaki umirjanja.
V domačem okolju je bila v prvem četrtletju gospodarska rast ravno tako relativno visoka (5,4 %). Rast bruto investicij v osnovna sredstva se je predvsem zaradi rasti gradbenih investicij ponovno okrepila. »Nasprotno se je rast izvoza, predvsem blagovnega, umirila drugo četrtletje zapored, kar lahko povežemo predvsem z nižjo rastjo povpraševanja v nekaterih trgovinskih partnericah,« je povedal Boštjan Vasle, direktor urada. Prispevka rasti investicij in rasti izvoza h gospodarski rasti sta bila v prvem četrtletju sicer enaka.
Rast dodane vrednosti se je v prvem četrtletju ohranila na visoki ravni, kar je predvsem posledica pospešitve aktivnosti v gradbeništvu in nadaljevanja ugodnih gibanj v tržnih storitvah. Tu je šlo predvsem za rast v trgovini in finančnem posredništvu. Rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih se je umirila (1,9 %), kar je posledica nižje rasti tujega povpraševanja.
Sicer se je medletna rast proizvodnje predelovalnih dejavnosti po manj ugodnem prvem četrtletju aprila ponovno okrepila (9,6 %), kar je predvsem posledica treh delovnih dni več kot aprila lani. Povprečna medletna rast proizvodnje v predelovalnih dejavnostih je bila tako v prvih štirih mesecih 3,8-odstotna, najbolj se je povečala proizvodnja v izrazito izvozno usmerjenih panogah. Obseg prodaje izdelkov je bil v enakem obdobju 4,8 % višji kot lani, pri čemer je v tujini rasel hitreje kot doma. Kljub zelo ugodnim aprilskim rezultatom desezonirana vrednost kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih kaže pričakovano umirjanje, saj je junija padla na najnižjo raven po koncu leta 2005.
Cenovna konkurenčnost se je v prvem četrtletju predvsem zaradi visoke rasti cen življenjskih potrebščin poslabšala, na medčetrtletni ravni je bilo v več kot polovici članic poslabšanje še izrazitejše kot v Sloveniji.
Rast zaposlenosti se je nadaljevala tudi v aprilu, v prvih štirih mesecih se je število delovno aktivnih povečalo za 3,4 %. Upada tudi število brezposelnih, aprila jih je bilo 9.566 manj kot aprila lani, stopnja registrirane brezposelnosti pa se je znižala na 6,6 %. Aprila se je nominalna bruto plača na zaposlenega povečala za 0,1 %. »V prvem četrtletju se je tako povišala za 8,2 %, kar je skladno s pričakovanji v Pomladanski napovedi. Do hitrejše rasti plač bo prišlo jeseni, ko se bodo v javnem sektorju začele izvajati kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev,« je še povedal Boštjan Vasle.
Rast cen življenjskih potrebščin je junija ostala visoka (0,9 %), na medletni ravni je dosegla 7,0 %. Povišanje cen nafte na svetovnih trgih za več kot 40 % v prvem polletju leta se močno odraža na rasti cen v Sloveniji. Poleg tega so se junija povišale cene sezonskega značaja, na medletni ravni pa ostaja visok predvsem prispevek cen hrane. Za razliko od lanskega leta se višja rast cen kaže v večini skupin indeksa cen življenjskih potrebščin, s katerim merimo inflacijo.
