Ekonomsko ogledalo: različno prilagajanje plač in obsega zaposlenosti v javnem in zasebnem sektorju v času gospodarske krize

/07.11.2012/

LJUBLJANA

Tako v Sloveniji kot evrskem območju so se kratkoročni kazalniki gospodarske aktivnosti avgusta v nasprotju s pričakovanji poslovnih tendenc izboljšali, kljub temu pa naj bi gospodarska aktivnost v tretjem četrtletju ostala na nizki ravni. Razmere v domačem bančnem sistemu so se še poslabšale –  problematika slabih terjatev se širi na vse več panog. Na trgu dela se število delovno aktivnih še naprej zmanjšuje. To so ključne ugotovitve oktobrskega Ekonomskega ogledala, ki so ga danes predstavili na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj.

V evrskem območju so se vrednosti kazalnikov gospodarske aktivnosti avgusta v nasprotju s pričakovanji izboljšale, kljub temu pa naj bi aktivnost tudi v tretjem četrtletju ostala na nizki ravni. Posojilni pogoji v bankah pa se v tretjem četrtletju še naprej poslabšujejo. Po mnenju IMF negotove razmere v evrskem območju še vedno predstavljajo glavno tveganje za svetovno gospodarsko rast, ki bo letos precej nižja kot lani, v naslednjem letu pa se ne bo bistveno pospešila. Zaradi nestabilnosti na finančnih trgih, možnosti širitve dolžniške krize v evrskem območju in odsotnosti načrta srednjeročne fiskalne konsolidacije v ZDA so tveganja, da bo rast še nižja od napovedane, velika.

V Sloveniji so se tako kot v evrskem območju vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti avgusta nepričakovano izboljšale in večinoma dosegle ravni iz začetka letošnjega leta, v prvih osmih mesecih pa ostajajo medletno nižje. »Avgustovsko izboljšanje gospodarske aktivnosti je bilo v nasprotju s pričakovanji poslovnih tendenc, saj se gospodarska klima v večini dejavnosti že več mesecev poslabšuje,« je pojasnil Boštjan Vasle, direktor UMAR. Po julijskem znižanju sta se realni izvoz in uvoz blaga (desez.) po oceni UMAR avgusta vidno povečala. Tuje povpraševanje je pomembno prispevalo tudi k rasti obsega proizvodnje v predelovalnih dejavnosti. Razmere v gradbeništvu ostajajo zaostrene, saj je, kljub avgustovskemu povečanju, aktivnost še vedno na zelo nizki ravni. Kljub povečanju prihodka v trgovini na drobno in v storitvenih dejavnostih tudi ta ostaja na medletno nižjih ravneh, večina ostalih kazalnikov domače potrošnje, vključno s potrošnjo gospodinjstev, pa se še naprej znižuje.

Razmere na trgu dela so se avgusta in septembra še poslabšale. Število delovno aktivnih se je po desezoniranih podatkih avgusta ponovno zmanjšalo, število registriranih brezposelnih oseb pa se je v zadnjih štirih mesecih povečalo. Konec septembra je bilo v evidenci brezposelnih tako prijavljenih 105.441 oseb. »Večje število novo prijavljenih je bilo predvsem posledica večjega izteka pogodb za določen čas, več je bilo tudi iskalcev prve zaposlitve,« so povedali na UMAR. Povprečna bruto plača na zaposlenega v zasebnem in državnem sektorju je avgusta ostala nespremenjena, v celotnem javnem pa se je nekoliko zvišala zaradi rasti plač v javnih družbah. Na UMAR so ob tem opozorili tudi na različno prilagajanje plač in obsega zaposlenosti v javnem in zasebnem sektorju v času gospodarske krize (več).

Na finančnih trgih se je septembra nadaljevalo zmanjševanje kreditne aktivnosti bank. Podjetja, v manjši meri pa tudi gospodinjstva, država in nedenarne finančne inštitucije, so še naprej neto odplačevali kredite. V devetih mesecih letos se je obseg kreditov domačih nebančnih sektorjev pri domačih bankah znižal za 440 mio EUR (v enakem obdobju lani 265,1 mio EUR). Nadaljevali so se tudi odlivi vlog države in gospodinjstev iz bančnega sistema. Samo gospodinjstva so v septembru zmanjšala vloge za 100 mio EUR. Še naprej se poslabšuje tudi kakovost bančne aktive, saj je delež slabih terjatev avgusta znašal 13,3 %, kar je za 2,1 o. t. več kot konec lanskega leta. »Problematika slabih terjatev, ki je bila v prejšnjih letih vezana predvsem na panoge, povezane s prevzemnimi aktivnostmi ali gradbeništvom, se zaradi vpliva zaostrenih gospodarskih razmer vse bolj širi tudi na ostale panoge,« je še opozoril Vasle. Banke so septembra tako povečale oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev, ki so v devetih mesecih znašale 732,4 mio EUR (za petino več kot v enakem obdobju lani).

Prezentacija z novinarske konference

Posnetek z novinarske konference: http://www.vlada.si/si/medijsko_sredisce/video/video/article/novinarska_konferenca_umar_jevo_ekonomsko_ogledalo_35609/

Odnosi z javnostmi

Sonja Primožič

T 01 478 1004
M 051 676 648

sonja.primozic(at)gov.si
 

Bodite obveščeni