Nadaljevanje slabih gospodarskih razmer v začetku letošnjega leta

/11.04.2012/

LJUBLJANA

V celotnem evrskem območju in tudi Sloveniji na začetku leta vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti ostajajo nizke. Kljub posegom ECB so razmere na trgih državnih obveznic negotove, likvidnostni pritiski v slovenskem bančnem sistemu pa so se povečali. V nasprotju s celotnim evrskim območjem, kjer se je javnofinančni primanjkljaj lani znižal za okoli 2,0 o.t, smo v Sloveniji zabeležili njegovo dodatno povišanje. Vse to po ugotovitvah marčevske številke Ekonomskega ogledala slabi obete za gospodarsko aktivnost.

Na začetku leta v evrskem območju vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti ostajajo nizke, obeti pa slabi. Nadaljevanje nestandardnih ukrepov ECB je v zadnjih dveh mesecih začasno umirilo razmere na trgih državnih obveznic, dvomi v sposobnost napovedane konsolidacije javnih financ v najbolj izpostavljenih članicah pa so v zadnjih dneh ponovno privedli do višjih donosnosti njihovih obveznic. Takšne razmere še naprej predstavljajo glavno tveganje, da bo gospodarska rast letos še nižja od pričakovane. »Dodatno negotovost pa vnaša hitra rast cen surovin, saj so se evrske cene nafte v prvih treh mesecih letos povišale za 15 odstotkov, dražijo pa se tudi ostale surovine,« so opozorili v Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj.

Tudi v Sloveniji v začetku leta gospodarske razmere ostajajo zaostrene. Po padcu v zadnjem četrtletju lani se je realni izvoz blaga zmanjšal tudi januarja. Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti se je januarja sicer povečala, vendar podatki poslovnih tendenc kažejo nadaljnje poslabšanje pričakovanj podjetij. Rast prihodka v trgovini na drobno je šibka in še naprej izhaja predvsem iz večje prodaje motornih goriv. V gradbeništvu se je zmanjševanje vrednosti opravljenih del v zadnjem obdobju ustavilo, po večletnem krčenju pa gradbena aktivnost med vsemi dejavnostmi najbolj zaostaja za povprečno ravnjo iz leta 2008. »Vrednost kazalnika gospodarske klime je marca ostala na najnižji ravni po aprilu 2010, kar ne nakazuje kratkoročne krepitve gospodarske aktivnosti,« je pojasnil Boštjan Vasle, direktor Umarja.

Na trgu dela se je januarja nadaljevalo zmanjševanje števila delovno aktivnih brez samozaposlenih kmetov, in sicer za 0,1 %. Stopnja registrirane brezposelnosti je ostala na podobni ravni kot predhodni mesec (12,0 %). Število registriranih brezposelnih se je marca sicer zmanjšalo, a ostaja visoko, saj je bilo konec marca brezposelnih 110.859 oseb. Zmanjšanje v zadnjih dveh mesecih je povezano z večjim vključevanjem v programe aktivne politike zaposlovanja in povečanim upokojevanjem brezposelnih. Povprečna bruto plača se je januarja nekoliko povišala, predvsem zaradi uskladitve in dokončne prilagoditve minimalne plače. To se je odrazilo predvsem na plačah v zasebnem sektorju, kjer je glavnina prejemnikov minimalne plače. V javnem sektorju je bruto plača še naprej stagnirala.

Kreditna aktivnost domačih bank se je februarja povečala, in sicer zaradi zadolževanja države. Ta se je februarja neto najemala kredite v višini 233,9 mio EUR, kar je bilo po oceni Umarja namenjeno tudi poplačilu zapadle obveznice. Obseg kreditov podjetij in NFI ter gospodinjstev, najetih pri domačih bankah, pa se je znova zmanjšal. »Likvidnostni pritiski na bančni sistem so se februarja ponovno okrepili. Banke so povečale neto odplačevanje zapadlih tujih obveznosti, vloge države so se občutno zmanjšale, le vloge gospodinjstev so se drugi mesec zapored povečale,« so še zapisali v Ekonomsko ogledalo.

Primanjkljaj sektorja država (ESA-95) je lani znašal 6,4 % BDP, kar je največ po letu 1995. »Primanjkljaj se je glede na leto 2010, ko je po zadnji reviziji SURS znašal 6,0 % BDP, povečal za 0,4 o. t. BDP, medtem ko se je v celotnem evrskem območju znižal za okoli 2,0 o.t.,« je poudaril Vasle. Rast javnofinančnih prihodkov se je v poslabšanem makroekonomskem okolju lani upočasnila na 1,2 %, rast izdatkov pa je bila, kljub varčevalnim ukrepom, le malenkost nižja kot leto prej in je znašala 2,0 %. Na visoko raven primanjkljaja so vplivale tudi specifične transakcije, ki so kot tekoči transfer kapitala povečale odhodke sektorja države za 459 mio EUR oz. 1,3 % BDP (dokapitalizacija nekaterih državnih podjetij, prevzem terjatev nekaterih državnih podjetij in plačila zapadlih državnih poroštev). Na rast izdatkov so poleg kapitalskih transferjev ter socialnih nadomestil vidneje vplivali še izdatki za obresti, zmanjšali pa so se investicijski odhodki in transferi ter izdatki za subvencije in vmesno potrošnjo.

Prezentacija z novinarske konference

Publikacija v celoti

Odnosi z javnostmi

Sonja Primožič

T 01 478 1004
M 051 676 648

sonja.primozic(at)gov.si
 

Bodite obveščeni